Olimpijski komite Slovenije je v Portorožu podpisal pogodbe s kandidati za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu, sopodpisniki pa so bile tudi nacionalne panožne zveze športnikov. Ta čas je na seznamu 97 slovenskih športnic in športnikov.
OKS bo na predlog nacionalnih panožnih zvez junija prihodnje leto potrjeval reprezentanco, ki se bo javnosti predstavila 10. julija v Mariboru, igre pa bodo od 24. julija do 9. avgusta. Podpredsednik OKS Tomaž Barada je ocenil, da bo nastopilo med 60 do 80 slovenskih športnikov.
Veliko športnikov je bilo tokrat odsotnih, pogodbe pa so podpisali karateistki Tjaša Ristič in Lina Pušnik, gorska kolesarka Tanja Žakelj, cestni kolesarji Jan Polanc, Tadej Pogačar in Matej Mohorič, jadralec Žan Luka Zelko, lokostrelec Gašper Štrajhar, strelci Denis Vatovec, Živa Dvoršak in Urša Kuharič, atleti Luka Janežič, Tina Šutej, Martina Ratej, Kristjan Čeh, Maruša Černjul, Agata Zupin, Blaž Zupančič, Nejc Pleško in Žan Rudolf, taekwondoist Ivan Konrad Trajkovič, judoisti Adrian Gomboc, Andreja Leški, Kaja Kajzer in Enej Marinič ter kajakaši na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić, Anja Osterman in Jošt Zakrajšek.
Vodja olimpijske reprezentance je Miroslav Cerar, s 30 odličji na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik.
"Leta 1991 smo ustanovili OKS in se nato na vso moč trudili, da bi bili čim prej člani Mednarodnega olimpijskega komiteja. In nam je uspelo, tako da so slovenski športniki že v Barceloni leta 1992 lahko nastopili na OI. Tedaj sem bil vodja prvega dela slovenske olimpijske ekipe, drugega je vodil Rajko Šugman," se je v rana leta slovenskega olimpizma ozrl Cerar.
Na dosedanjih OI je 415 slovenskih olimpijcev pod samostojno zastavo osvojilo 24 medalj, za prejšnje države, v katerih je bil slovenski narod, pa eno za Avstro-ogrsko, osem za kraljevino Jugoslavijo in 15 za socialistično republiko Jugoslavijo.
Eno od svojih dveh zlatih je Cerar osvojil prav v Tokiu leta 1964. Poleg prvega mesta na konju z ročaji je v japonski prestolnici tedaj osvojil tudi bron na bradlji.
Kandidati za OI 2020 so se pred tem udeležili tudi delavnice, na kateri jim je vodstvo OKS podalo informacije, ki jih bodo potrebovali v pripravljalnem obdobju in tudi med samimi igrami.
Veliko športnikov je bilo tokrat odsotnih, pogodbe pa so podpisali karateistki Tjaša Ristič in Lina Pušnik, gorska kolesarka Tanja Žakelj, cestni kolesarji Jan Polanc, Tadej Pogačar in Matej Mohorič, jadralec Žan Luka Zelko, lokostrelec Gašper Štrajhar, strelci Denis Vatovec, Živa Dvoršak in Urša Kuharič, atleti Luka Janežič, Tina Šutej, Martina Ratej, Kristjan Čeh, Maruša Černjul, Agata Zupin, Blaž Zupančič, Nejc Pleško in Žan Rudolf, taekwondoist Ivan Konrad Trajkovič, judoisti Adrian Gomboc, Andreja Leški, Kaja Kajzer in Enej Marinič ter kajakaši na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić, Anja Osterman in Jošt Zakrajšek.
Vodja olimpijske reprezentance je Miroslav Cerar, s 30 odličji na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik.
"Leta 1991 smo ustanovili OKS in se nato na vso moč trudili, da bi bili čim prej člani Mednarodnega olimpijskega komiteja. In nam je uspelo, tako da so slovenski športniki že v Barceloni leta 1992 lahko nastopili na OI. Tedaj sem bil vodja prvega dela slovenske olimpijske ekipe, drugega je vodil Rajko Šugman," se je v rana leta slovenskega olimpizma ozrl Cerar.
Na dosedanjih OI je 415 slovenskih olimpijcev pod samostojno zastavo osvojilo 24 medalj, za prejšnje države, v katerih je bil slovenski narod, pa eno za Avstro-ogrsko, osem za kraljevino Jugoslavijo in 15 za socialistično republiko Jugoslavijo.
Eno od svojih dveh zlatih je Cerar osvojil prav v Tokiu leta 1964. Poleg prvega mesta na konju z ročaji je v japonski prestolnici tedaj osvojil tudi bron na bradlji.
Kandidati za OI 2020 so se pred tem udeležili tudi delavnice, na kateri jim je vodstvo OKS podalo informacije, ki jih bodo potrebovali v pripravljalnem obdobju in tudi med samimi igrami.
